Sveti Jakob v Slovenskih goricah je rimskokatoliška župnija v dekaniji Jarenina, ki spada pod nadškofijo Maribor.

Zgodovina župnije s sedežem v Jakobskem dolu je bogata. Kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1785, zaradi naraščajočega števila prebivalcev in verskih potreb, pred tem je to območje spadalo med druge župnije.

Prva cerkev na tem mestu je bila zgrajena že konec 14. stoletja, kar kaže na dolgo tradicijo čaščenja sv. Jakoba v tem delu Slovenskih goric.

Župnijska cerkev, posvečena sv. Jakobu starejšemu, (apostolu, zavetniku romarjev in delavcev, goduje 25. julija), je tudi pomemben zgodovinski in kulturni spomenik.

Cerkev ima pet oltarjev, glavni oltar pa naj bi izhajal iz delavnice kiparja J. Strauba.

Dve kapeli sta bili zgrajeni leta 1686.

Najstarejši del je ladja z oporniki in ravnim stropom.

Zvonik je bil povišan leta 1850, prezbiterij pa je mlajši.

Župnijska cerkev Svetega Jakoba ima danes v zvoniku štiri bronaste zvonove. Na tabli pod cerkvijo je zapisano da so kupovali zvonove v letih 1721, 1850, 1923, 1931, 1973 in 1987, odvzeli pa sta jih obe vojni v letih 1917 in 1943. Od vseh starejših zvonov je ostal le mali zvon, izdelan pri Mariborskem Zvonoglasu. V zapisih livarne Bühl je mogoče prebrati, da so leta 1923 kupili 2240kg težak zvon, ki je opravljal nalogo velikega zvona. Kasneje so očitno manjše kupili pri Zvonoglasu. Ker je bil po drugi vojni v zvoniku samo en zvon, so farani kasneje dokupili še tri zvonove v Žalcu.

V zunanji steni je vzidan rimski epitaf (nagrobnik).

V zvoniku so štirje bronasti zvonovi.

Zgodovina

Prvotna cerkev je bila zgrajena kot kapela konec 14. stoletja.

Leta 1532 je bila cerkev opustošena (verjetno med turškimi vpadi).

Ponovno je bila zgrajena in posvečena leta 1535.

Leta 1785 je postala samostojna župnija.

Župnijske matične knjige segajo v leto 1740.

Župnija je del živahne krajevne skupnosti, kjer potekajo tradicionalni dogodki, kot je blagoslov zelenja ali "Jakobove nedelje".

V zgodovini je župnija igrala pomembno vlogo v duhovnem in družbenem življenju okoliških krajev.

Prebivalci teh krajev so se zbirali v cerkvi ob verskih praznikih, zlasti ob godu sv. Jakoba (25. julij), ki je bil in ostaja pomemben dogodek.

V 18. v 19. stoletju je župnija doživela razcvet, saj so Slovenske gorice postale pomembno vinogradniško območje, kar je vplivalo tudi na gospodarsko moč cerkve.

V tem obdobju so se okrepile verske dejavnosti, kot so procesije, romanja in dobrodelnost.

V 20. stoletju so župnijo prizadele zgodovinske preizkušnje, vključno z obema svetovnima vojnama, ki so vplivale na življenje prebivalcev in delovanje župnije.