Župnija Jarenina - kratka predstavitev
Kronika omenja ustno izročilo, da sta v tem kraju že maševala sveta brata Ciril in Metod (826 - 869 in 812 - 825).
Jarenina je pražupnija, ki je v začetku povezovala velik del Slovenskih Goric - od Drave do Negove, od Mure in Svetega Jurija ob Ščavnici. Dekanatski okraj Jarenina je obsegal samo župnijo Jarenina in iz te župnije oskrbovane dušnopastirske postojanke sv.Jakob, Šentilj in Spodnja sv. Kunigunda. Leta 1823 so bili temu distriktu še dodeljeni iz dekanije Lučane župnija Sv. Andrej v Svečini s kraji Sv. Jurij pri Svečini in iz dekanije Lipnica Sv .Mihael v Špilju. Ta kraj je bil leta 1858 priključen nazaj k dekaniji Lipnica, verjetno zaradi takrat že sklenjene škofijske ureditve tako, da spadajo od tedaj k dekaniji Jarenina naslednje župnije: 1. Sv. Marija v Jarenini 2. Sv. Jakob v Sl. Goricah 3. Šentilj v Sl. Goricah 4. Sv. Jurij ob Pesnici 5. Spodnja sv. Kungota.
V sedanjem času spadajo v dekanijo Jarenina župnije: Jarenina, Pesnica, Pernica, Šentilj, Jakob, Spodnja Kungota, Gornja Kungota, Jurij ter Svečina.
V župnijo Jarenina spadajo sedaj kraji: Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Polička vas, Polički Vrh, Gačnik, Vajgen, Kaniža, del Srebotja, Zgornjega Jakobskega Dola, Vukovja ter Voska.
Župnija šteje približno 1700 ljudi. Prvič je cerkev v Jarenini omenjena v potrdilni listini, ki jo je izstavil salzburški nadškof Konrad dne 10. oktobra 1139. V njej izroča posest ali pristavo v Jarenini s cerkvijo benediktinskemu samostanu v Admontu. Kot župnija se prvič omenja leta 1160. Od leta 1202 župnijo ne upravljajo več benediktinski duhovniki ampak škofijski. V Admontu v Avstriji ima benediktinski samostan župnijsko cerkev posvečeno Sv. Blažu. Tako ima tudi jareninska cerkev stranski oltar posvečen sv. Blažu. Župnijska cerkev je posvečena Mariji Vnebovzeti. Župnijski praznik in romarski shod je 15.avgusta. Leta 1882 so bili iz Tirolske nabavljeni trije novi kipi na glavnem oltarju: Vnebovzetje Marijino in sv. brata Ciril in Metod.
Cerkev je umetnostno - zgodovinski biser našega kraja, v katerem se značilno povezujejo dosežki gotike in baroka, delno tudi renesanse. Cerkvena ladja je bila v današnji podobi zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, potem ko so 1532 tedanjo cerkev požgali Turki. Na zahodu je prislonjen masiven poznogotski zvonik, prekrit z originalno kamnito streho. Stožčasto streho zvonika krasijo štirje vogelni stebrički, ki dajejo cerkvi edinstveno in hitro prepoznavno podobo. V zahodni steni zvonika je renesančni vhodni portal z letnico 1548 in je ena prvih takšnih stvaritev na naših tleh. Na vzhodni južni strani so ostanki gotskih fresk. Konec 17. stoletja je bila prizidana Blaževa kapela, v prvi polovici 18. stoletja pa še križeva kapela, delo mariborskega kiparja Filipa Jakoba Strauba. Stranska oltarja sv. Lovrenca in sv .Miklavža pa je zadnje delo njegovega brata Joževa Strauba iz l. 1755. Lep primer baročne umetnosti je prižnica mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Na vhodu v Blaževo kapelo stoji gotski kip Marije z Jezusom iz 16. stoletja. Najstarejši del cerkve je prezbiterij. Ta ima mrežasti svod, njegova rebra počivajo na polokroglih stebrih. Ladja cerkve je bila prizidana leta 1546. Ta letnica je vklesana v sklepnik obokov. Obe stranski kapeli in zakristija z oratorijem sta bili prizidani kasneje. Stolp, ki stoji na zahodni strani je prvotno stal samostojno na štirih stebrih, ki so ga pa leta 1548 verjetno zazidali, kajti na prekladi vhodnih vrat skozi stolp beremo:« 15 OMNIA PER IPSUM FACKTA SUNT- SINE IPSO FACKTUM EST NICHIL 48 ». (Vse je nastalo po Njem in brez Njega ni nič nastalo.) Vse freske v cerkvi so delo Jakoba Brolla iz Gemona ob pomoči dekoracijskih slikarjev Oswalda in Egidia Bierti (1882-1883). Križev pot je iz leta 1868. Leta 1888 sta bila nabavljena in 15 avgusta blagoslovljena kipa Lurške Marije in Bernardke. Sedanje orgle so iz leta 1899, imajo 10 registrov in so delo mariborskega mojstra Brandla.
V zvoniku je bilo nekdaj šest zvonov .1-7200 kg, 2-3300 kg, 3-1800 kg, 4-800 kg, 5-300 kg, 6-100 kg. V prvi in drugi svetovni vojni so bili zvonovi pobrani, razen enega železnega iz turških časov, ki pa je počen. Leta 1970 sta bila nabavljena dva nova zvona: 1.-As-470 kg, nosi podobo Jezusa dobrega pastirja z napisom: «Jezus,dobri pastir, podari nam mir«. 2.-B-328 kg s podobo sv. Cirila in Metoda in napisom: «Sv. Ciril in Metod, varujta vero in rod«. Kapela svetega Mihaela stoji na jugovzhodni strani dvoriščnega prostora cerkve – nekdaj pokopališča in je dvoetažna romanska rotunda iz 12. stoletja, ki je bila pozneje barokizirana. Zgornji del je služil kot kapela, spodnji za orodja - kostnica (carnarium). Kapela na zdajšnjem pokopališču z grobnico in mašno licenco je bila zgrajena 1861. Pod njo je grobnica.
Župnišče v sedanji podobi je bilo zgrajeno leta 1840. V župniji Jarenina so bili včasih nastavljeni trije dušni pastirji, včasih pa celo več in sicer: župnik ali vikar in dva pomožna duhovnika. Od teh je imel prvi na skrbi bogoslužje v cerkvi sv. Jakoba, drugi pa v cerkvi v Šentilju in Spodnji sv.Kungoti. Seznam duhovnikov - predstojniki obstaja od leta 1209.
Sedaj vodi župnijo župnik Marko Veršič.
Vnesite vaš prispevek
